Draga Francka! V mojem otroštvu smo se veliko srečevali. Živeli smo v tesno povezanem naselju; otroci smo si bili po letih blizu in smo postali prijatelji, prav tako pa ste bili povezani vi, naši starši. Vedno te je bilo lepo srečati, kajti izžarevala si prijaznost, naklonjenost in tudi kasneje, ko smo se naključno srečevali, ni bilo nič drugače. Ista odprtost, iskreno zanimanje za drugega in dobra energija. Vsakič smo malo poklepetali, da preverimo, kako je na eni in drugi strani, in veseli smo bili, kadar so bile novice dobre. Nato pa si izgubila Francija in srečevali smo se manj in manj. Zdaj pa nas je pretresla novica, da si se poslovila tudi ti … Draga Simona in Danilo, iskreno sožalje vama in vajinima družinama. Vem, da je praznina, ki jo je za sabo pustila vajina draga mami, neizmerna, a naj vama bo v uteho misel, da je ljubezen močnejša od smrti. Tega nam nihče ne more vzeti. Tadeja Ribič z družino

Pride čas,ki vzame!Pride čas,ki nikdar ne mine,ko zasanjamo se v spomine.Draga Francka počivajte v miru in naj vam bo lepo onkraj mavrice.Sinu Danilotu in hčerki Simoni z družinama iskreno sožalje.Klavdija in Jožica Huš