V spomin na mamo – Zupanc Alojzijo 6. maj 1938 – 16. oktober 2025 Z ljubeznijo se spominjam svoje mame, žene, babice in dobrosrčne žene, ki je vedno znala pomagati vsakomur — tudi takrat, ko sama ni imela veliko. Njeno srce je bilo odprto za vse: s toplino, razumevanjem in potrpežljivostjo je znala razveseliti ljudi okoli sebe. Pomagala je brez pričakovanj, čeprav mnogi tega niso znali ceniti, ona pa je še vedno verjela v dobroto. Po očetovi smrti si ostala sama, a nikoli osamljena — imela si mene, mojo Tadejo, najinega sina Aljaža in Tadejina starša, Jožeta in Marjano, ki so te imeli radi in te sprejemali kot svojo. Mama, tvoja dobrota ostaja v nas. Tvoje besede, tvoj nasmeh in tvoj duh bodo vedno del našega doma, našega življenja in naših src. Naj te spremlja mir, ki si ga zaslužila. Tvoja ljubezen bo z nami za vedno. Hvala ti za vse.

Teta Slavka, naj ti bo lepo za mavrico. Sedaj si bosta z Ido imeli kaj za povedati. Vsem domačim pa iskreno sožalje. Rajko z družino

Teta Slavica, počivajte v miru. Družini izrekam sožalje!