Dragi Tomi! Tvoja pot se je končala prav tukaj, kjer se je začela. Morda zato, ker si tako rad prihajal na Vransko in kjer so te Cestnikovi imeli tako zelo radi. Tudi mi smo bili vedno veseli tvojega prihoda v ulico. Pogrešali te bomo. Martina Zupan

Ljubi Tomi, mislimo nate in jočemo, ker ne slišimo več tvojega koraka, tvojega glasu, ker te ne moremo objeti. Odšel si, a v našem spominu boš večno živel. Tvoji mamika in ati ter sestri Marta in Irena z družinama

Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje – ko ni je več, onstran obzorja kdo jo pričakuje. Sabina

Tomi, tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. Sestra Zdenka z družino