Tako kot reka tudi naše življenje stoji znotraj bregov, ne zato, da bi bilo v njih zaprto, ampak da bi bilo sleherni trenutek zares odprto v smeri morja. (R. Tagore) Hvala, da sem te lahko poznala, draga Gizela.

Danes ob tvojem grobu: kot da te vidim in slišim pred sabo, kot da se spet pogovarjava o poslednjih skrivnostih. A potem spet ... veter. Draga Gizela! Hvala za modrosti, ki si nam jih odstirala, za razsežnosti, ki jih komaj slutimo, za ljubezen do igre, ki smo ji skušali slediti v gledališki skupini Trema, in za čisto vsakdanje pogovore v zbornici. In hvala za najino Raduho.

Ohranila te bom v lepem spominu, saj si pripravila kar nekaj izjemnih predstav, predvsem pa imenitna predavanja, ki so se mi vtisnila globoko v srce. Hvala.

Gizela, zame si bila spoštovana sodelavka, katere nasvetov nikoli ne bom pozabila. Naučila si me, da so v pedagoškem delu poleg strokovnosti nadvse pomembni dober smisel za humor, pozitivno gledanje na svet in iskrivost, ki je tebi nikoli ni manjkalo. Gizela, celo življenje si iskala Lepoto, verjamem da si se zdaj zlila z njo.

Naši razredničarki se najbrž nikoli nismo uspeli prav zahvaliti za čas, ki nam ga je posvetila in pa za nova obzorja, ki nam jih je odpirala med urami književnosti. To kar danes smo, smo tudi in predvsem po njeni zaslugi. Iskreno sožalje. dijaki in dijakinje 4b, generacija 1991-1995, Gimnazija Velenje

Draga Gizela, pred skoraj štirimi desetletji sem te prišel nadomeščat, ko si bila na porodniškem dopustu, kasneje pa sva bila vrsto let sodelavca in soseda v zbornici. Vedno se te bom spominjal, saj pravijo, da je človek toliko časa živ, dokler se ga kdo spomni. Naj ti bo spanje lahko, sopotnica moje mladosti, in iskreno sožalje vsem tvojim!

Spoštovani. Vaša Ljuba Gizela je bila tudi meni zelo ljuba...v srcu bom nosila prijeten spomin na srečanja z njo kjerkoli smo se že srečali... Iskreno sožalje . Ditka